Učenci s posebnimi potrebami

Usmerjanje je namenjeno otrokom s posebnimi potrebami, ki za uspešno vključevanje v proces vzgoje in izobraževanja potrebujejo ustrezne programe vzgoje in izobraževanja ter zagotovitev različnih načinov in oblik pomoči.

Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolni otroci, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in otroci z avtističnimi motnjami.

Kontinuum pomoči učencem s specifičnimi učnimi in drugimi težavami opredeljuje pet osnovnih stopenj pomoči. Za vsako stopnjo je potrebno oblikovati zapis pomoči v skupen dokument Izvirni delovni projekt pomoči. Dokument zahteva soustvarjanje vseh udeležencev v procesu poučevanja.

1. Pomoč učitelja pri pouku, dopolnilnem pouku ter v okviru podaljšanega bivanja in varstva

Učitelj preživi največ časa z učencem pri pouku in je navadno prvi, ki odkrije učne težave. Njegova naloga je, da individualizira in diferencira naloge in učne zahteve pri pouku, prilagodi način preverjanja in ocenjevanja znanja, upošteva časovne prilagoditve ter se po potrebi posvetuje s šolsko svetovalno službo in/ali specialno-pedagoško službo. Oblike pomoči učencu je potrebno sproti ustrezno načrtovati, beležiti in ob koncu šolskega leta tudi ovrednotiti.

2. Pomoč šolske svetovalne službe in/ali specialno-pedagoške službe

V primeru, da pri učencu kljub pomoči učitelja ni opaziti želenega napredka, se v projekt pomoči vključi šolska svetovalna služba. Šolski svetovalni delavec opravi pogovor z učencem, učiteljem in starši ter dopolni oceno učenčevega funkcioniranja, opredeli močna področja in poskusi odkriti vzroke za učenčeve  težave. Na tej stopnji pomoči se za učenca ustvari osebna mapa, v katero se vloži Izvirni delovni projekt pomoči, pisna poročila učiteljev o učencu in pridobljeno pisno soglasje staršev.

3. Dodatna individualna in skupinska pomoč

Kadar se pri učencu učne težave kljub pomoči na prvih dveh stopnjah nadaljujejo, se učenca vključi v individualno in skupinsko učno pomoč. Na tej stopnji pomoči se izvajalec še bolj poglobi v učenčeve težave in močna področja ter sproti načrtuje delo in potrebne prilagoditve v procesu poučevanja. Učenčev napredek je potrebno spremljati in vrednotiti.

4. Mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove

Šola oz. starši lahko za dodatno strokovno mnenje zaprosijo zunanjo ustanovo, če kljub pomoči na vseh treh stopnjah pomoči učenec ne napreduje. Zunanja ustanova ustrezno svetuje staršem in šoli glede oblik in metod dela z učencem ali pa staršem predstavi naslednjo, peto stopnjo pomoči.

5. Program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo

Kadar je iz vmesnih in končnih poročil o delu z učencem, ki jih napiše izvajalec pomoči na vsaki stopnji, razvidno, da ima učenec izrazite specifične učne težave in kljub vsem prilagoditvam pri poučevanju in učenju ne napreduje, se staršem predlaga postopek usmerjanja v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Postopek usmerjanja navadno sprožijo starši na predpisanem obrazcu Zahteva za uvedbo postopka usmerjanja. Obrazec se skupaj s prilogami pošlje na območno enoto ZRSŠ, kjer ima učenec stalno prebivališče. O usmeritvi učenca odloča zunanja komisija za usmerjanje (KUOPP).